 |
Novice (mesec/leto) |
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Novice |
|
|
| 3-.-0.2010 |
Odzivi ŠOS-a na Zakon o malem delu |
|
Odziv ŠOS-a na predstavitev Zakona o malem delu
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je ogorčena nad predlogom Zakona o malem delu, ki je bil pripravljen brez analiz in socialnega dialoga, posledice nevestnega in prenagljenega dela pa bodo nosili tudi študenti in dijaki. ŠOS zato od predsednika Vlade RS zahteva razrešitev ministra dr. Ivana Svetlika in obljubljen drugi sestanek med predstavniki študentov, predsednikom Vlade RS in predsedniki parlamentarnih strank.
Predlog Zakona o malem delu po mnenju študentov nedvomno ukinja študentsko delo, čeprav je minister Svetlik večkrat poudaril, da ga zgolj ureja. Predstavniki študentov so tudi večkrat izpostavili, da je malo delo dobro za upokojence, nikakor pa ne za študente, dijake in brezposelne. Takšna oblika dela bi v Sloveniji pripeljala do povečanja deleža nestabilnih in atipičnih zaposlitev. Zakon je namreč pripravljen zgolj teoretično, brez konkretnih predlogov za učinkovito implementacijo. Nedvomno je mogoče trditi, da država ustvarja nov birokratski sistem, v katerem bodo razdrobljene odgovornosti državnih institucij, kjer spet ne bo nihče prevzel odgovornosti, posledice pa bodo nosili študenti in dijaki. Namesto, da bi minister dr. Ivan Svetlik uredil pomanjkljivosti, za katere je nenazadnje odgovoren in zadolžen, je ubral najbolj rigorozno pot prikrite ukinitve. Podobno izkušnjo so predstavniki študentov že doživeli, ko so opozarjali na pomanjkljivosti pri implementaciji Bolonjskega procesa, in sedaj, pet let kasneje država ugotavlja, da je potrebno reorganizirati celoten sistem, študenti pa se lahko obrišejo pod nosom.
»Socialni dialog po Svetlikovo ne upošteva nobenih pripomb in predlogov. In če v tem monologu, kjer ničesar ne moreš spremeniti, četudi imaš argumente in strokovne podlage na svoji strani, protestno ne želiš sodelovati, si nekonstruktiven. Da je bil zakon spisan že pred časom in imel podporo največje vladne stranke, je potrdil tudi poslanec Social-demokratov Dejan Levanič, ki je že mesec pred današnjo javno objavo dal javno podporo temu predlogu. To kaže na neposredno vpletenost posameznikov iz SD pri pripravi tega škodljivega zakona,« je ogorčena predsednica ŠOS Katja Šoba.
Predstavniki študentov bodo predlog Zakona o malem delu podrobno preučili in v kratkem podali strokovno argumentiran odziv, v katerem bodo obrazložili posledice sprejetja zakona za študente, dijake in mlade na sploh.
Ne spreglej tudi prispevka na ŠOUVIZIJI!
Vir: Študentska organizacija Slovenije, 12. marec 2010.
ŠOS: Resnica o novi obremenitvi dela študentov in dijakov
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je pri izračunih obremenitve malega dela ugotovila, da so izračuni Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) zavajajoči. Poleg tega je Zakon o malem delu napisan celo tako nerazumljivo, da se niti strokovnjaki ne morejo poenotiti, kateri izračun je pravi, vsekakor pa vsi izračuni kažejo na skoraj 35 odstotno obremenitev malega dela.
Zakon o malem delu je po mnenju predstavnikov študentov zagotovo dobrodošel za upokojence, a katastrofalen za študente, zato so že zahtevali, da se študentsko delo ureja ločeno. Sedanji predlog Zakona o malem delu nedvomno pomeni prikrito ukinitev študentskega dela, elitizacijo visokega šolstva in ukinitev avtonomnega študentskega organiziranja. Predlog zakona namreč predvideva skoraj 35 odstotno obremenitev in ne le 29,5 odstotno kot zagotavljajo na MDDSZ.
Predlagani sistem pomeni za študente znižanje realnega dohodka, saj bi se po novem iz študentovega zaslužka odštevalo 15,5 odstotka za socialno varstvene prispevke. V kolikor bo študent želel nadomestiti dohodek kot bi ga zaslužil sicer v obstoječem sistemu, pa bo delodajalec obremenjen več, saj je izračunana obremenitev zanj v celoti 34,91 odstotka. Kar pa z vidika študentov pomeni, da bodo prisiljeni delati za manjše urne postavke (neto in ne bruto, kot navaja MDDSZ). V koliko bodo študenti želeli nadomestiti razliko v dohodku, pa bodo morali oddelati več ur, kar pa zaradi časovnih omejitev, ki jih prinaša predlog zakona, ne bo mogoče (izračun v prilogi). Poleg tega je v Sloveniji le okoli 5 odstotkov podjetji, ki imajo več kot deset zaposlenih, kar pomeni, da bodo lahko angažirali vsaj dva študenta.
Kljub večkratnim opozorilom ŠOS, da se omenjeni zakon pripravlja na nerealnih temeljih in kljub zagotovilom MDDSZ, da se bo socialni položaj študentov urejeval celostno, je minister dr. Ivan Svetlik, javnosti predstavil predlog, ki je finančno nevzdržen in zasleduje le en cilj, in sicer ukinitev študentskega dela.
Potrebno je tudi poudariti, da bo tisti minimalen odstotek študentov, ki bodo zaradi enormnega povečanja iskalcev malega dela in drastično zmanjšane ponudbe, delo dobil zgolj še s pomočjo poznanstev. Še bolj pa predstavnike študentov skrbi, da bodo študenti v minimalnem obsegu lahko delali samo preprosta dela in tako ne samo izgubili socialni korektiv, temveč tudi možnost pridobivanja strokovnih izkušenj. Vse našteto pa pomeni tudi zmanjšanje panoge in posledično zmanjšanje koncesijskih dajatev za štipendije. V bodoče pa bo panoga zaradi drastičnih omejitev padla na tako minimalno raven, da iz koncesijskih dajatev ne bo mogoče kriti niti stroškov razpisa, kaj šele podeliti kakšno štipendijo.
»Ogorčenje študentov se je razširilo tudi med sindikate in delodajalce, saj se vsi zavedamo, da gre za velike premike na področju trga dela. Tega nikakor ne bomo dovolili, zato smo 23. marca organizirali Konferenco socialnih partnerjev, kjer bomo pripravili skupen dokument in ga poslali predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju ter pristojnim ministrom. Zakon je namreč napisan na nerealnih temeljih, površno in brez projekcije učinkov ali posledic, zato so tudi pogovori na teh temeljih nemogoči. Edina rešitev je umik omenjenega zakona ali popolnoma ločena in celostna ureditev študentske problematike,« je odločna predsednica ŠOS Katja Šoba.
Izračun novega prihodka študenta v primerjavi s trenutnim sistemom in zaslužkom študenta v višini 100 EUR.
BRUTO ZASLUŽEK ŠTUDENTA 100,00 €
NETO ZASLUŽEK ŠTUDENTA (odšteti prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje - 15,5 %) 84,50 €
KONCESIJSKA DAJATEV (14 %) 114,00 €
NOVA OBREMENITEV DELODAJALCA
(v sedanji ureditvi 16,8 % z DDV, brez DDV pa 14 %)
(v novi ureditvi je 34,91 % obremenitve kot razlike med stroškom delodajalca in zaslužkom študenta) 34,91 %
Dodatni strošek je zdravniški pregled (od 80 eur do 100 eur) velja 5 let.
Vir: Študentska organizacija Slovenije, 19. marec 2010.
|
|
|
|
| 1-.-0.2010 |
DOHODNINA 2009 |
|
Splošna olajšava za leto 2009 znaša 3.051,35 EUR. Prizna se vsakemu zavezancu pod pogojem, da drug rezident zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.
Študentu in dijaku se prizna tudi povišana splošna olajšava v višini 2.065,00 EUR oziroma 1.031,00 EUR, če njegovi skupni obdavčljivi prihodki ne presežejo 8.557,30 EUR oziroma 9.897,60 EUR.
Posebna osebna olajšava za leto 2009 znaša 3.051,35 EUR in se prizna rezidentu, ki se izobražuje in dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje del dijakom in študentom.
Če te starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana lahko v leti 2009 zaslužiš 3.390,39 EUR in ne boš plačal dohodnine.
|
|
|
|
| 9-.-0.2009 |
SI IZGUBIL/A STATUS? |
|
Ob izgubi statusa ali dopolnjenem 26. letu starosti si moraš, skladno z zakonom, urediti obvezno ter dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Novela Zakona o zdravstvenem zavarovanju je študentom, starejšim od 26 let, odvzela dozdajšnjo pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 12. členu določajo, da je zavarovanec zdravstveno zavarovan kot družinski član do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Prej je bilo zdravstveno zavarovanje študenta vezano na status študenta in je izviralo iz zdravstvenega zavarovanja staršev, po novem pa je to vezano na starost študenta.
Študenti si bodo tako morali obvezno zdravstveno zavarovanje urediti sami. Študent ima dve možnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja:
- lahko se zavaruje kot občan (študent se mora o tej možnosti pozanimati na matični občini, ker ima vsaka občina drugačne kriterije za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja)
- študent si zavarovanje krije sam (to uredi na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje; obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14,17 €)
V obeh zgornjih primerih naj si študent uredi tudi dodatno zdravstveno zavarovanje pri eni izmed komercialnih zavarovalnic (Vzajemna, Triglav, Adriatic Slovenica).
|
|
|
|
| 8-.-0.2009 |
INFORMATOR 2009 |
|
Vse kar morate vedeti o delu preko Koroškega študentskega servisa, si lahko preberete v našem novem informatorju, ki ga najdete pod uradnimi dokumenti. V njem tudi več o naši poletni akciji in darilih za nove, pa tudi stare člane. |
|
|
|
|
|
|
 |
